Temne plati fitnes industrije

Bil sem v sedmem razredu osnovne šole. Ali pa v osmem, nisem prepričan.

Takrat sem prvič slišal za tangice.

Sosedje čez mejo jim pravijo “štrikuljače” - všečen izraz, moram priznati.

Med sošolci se je namreč razširila govorica, da določeno dekle iz sosednjega razreda nosi ta zanimiv spodnjegatni fenomen - tangice. Nekdo je bojda videl tipični špagasti izsek, ko je sedel za njo v šolski klopi.

Dekle je tudi sicer veljalo za bolj .. khm.. napredno. Govorilo se je celo, da že ima fanta in da morda celo seksa.

Divje.

Mešanica osuplosti, zanimanja in vznemirljivosti je vladala med nami.

Bili smo stari 13 ali 14 let.

Leta minevajo, tangice sem imel priložnost videti nekaj krat tudi v živo.

Všeč so mi.

Nosim jih sicer ne. Rad jih pa vidim na ženi.

Kako je to povezano s fitnes industrijo in kje je ta temna plat slednje?

Sem redni obiskovalec fitnesa in sem na njegovo socialno okolje relativno aklimatiziran.

Mi pa zadnje obdobje (in toliko bolj intenzivno po rojstvu hčere) določene stvari veliko bolj stopajo v ospredje.

Predvsem način, kako se v fitnesu pojavljajo dekleta in mlade ženske.

Na moško-ženske odnose in vloge vsakega od spolov imam določena stališča. Najverjetneje bi se dalo reči, da sem - kar se tiče javne sfere - relativno konzervativen moški.

Sem mnenja, da je za žensko primerneje, če je bolj zadržana, kot pa afnasto gobcava. Raje bolj prikrita, kot razgaljena. Da se ceni in ni takoj na voljo - v besedi, pojavu in odnosu do zunanjega sveta.

Kar videvam - bolj pogosto kot ne - naznanja trend, ki se mi zdi - milo rečeno - grozen.

Včasih so obstajale samo pajkice; torej oprijete hlače, ki so lepo žensko obliko sicer poudarile, a dovolj prikrile, da podoba ni bila vulgarna. Danes so pajkice že po kroju take, da tkanina dobesedno leze v rit.

Stvar je tako bizarna, da če so tovrstne pajkice kožne barve, od daleč težko oceniš, ali je dekle sploh oblečeno.

Zgornji del obleke (baje se mu reče “top”?), je še nekaj let nazaj bil 1) športni moderc plus 2)rahlo ohlapna kratka majica.

Okusno, primerno. Ženstveno in z zdravo mero prikrivanja.

Danes?

Dekolte je bolj pravilo kot ne. Včasih joški kar lezejo ven iz oblačil. Zgornje majice so redkost, manje više so v igri samo še modrci.

Podobno “modo” gre opaziti tudi pri novodobnih “influenserkah”, ki itak tudi same povečini nastopajo kot rit-modelke in oblikovalke/prodajalke predrznih oblačil.

Žensko osvobajanje al’ neki.

Od česa točno, ne vem.

Od presežne tkanine, predvsem.

Zdaj - meni je jasno, da marsikateremu moškemu obiskovalcu fitnesa to ustreza.

Moški smo pač moški in radi pogledamo, kar pogledati gre.

A postavlja se mi ključen problem, ki ga najlažje opišem takole:

Vsako dekle je od nekoga hči. Ali pa sestra. (Ali pa žena, a tukaj govorim predvsem o mlajših puncah.)

Če bi videl hčerko svoje prijatelja, ki po fitnesu hodi napol naga, bi ga verjetno vprašal, ali se mu to zdi primerno.

Ker sem pač - konzerva.

Na prvo žogo se sicer vsi lahko sklicujemo na “svobodo oblačenja” in “nastopanja” v javnosti, a ta relativnost v pogledu hitro začne izgubljati na stabilnosti, ko je v igri oseba, ki jo dobro poznamo.

Zadeve so takrat drugačne.

Jaz ne želim namreč, da bi moja hči nekega dne hodila okrog kot ceneni kos mesa.

Tudi hči od prijatelja ne.

Ali pa njegova sestra.

Težko je namreč ceniti nekaj, kar je poceni.

In kaj še sploh ostane ženski, ki se ne ceni?

Morda sem starokopiten, tečen in postajam star.

Nenazadnje, nekaj sivih las že imam.

Si pa ne morem pomagati, da mi sodobni fitnes trendi oblačenja (predvsem pri ženskah), postavljajo kar nekaj pomislekov in vprašanj.

Da bi ženska bila privlačna, ne rabi biti naga. Upal bi si trditi, da je pogosto prej nasprotno.

Problem vidim predvsem v tem, da je potrošniško (fitnes) okolje, v povezavi z domnevno liberalizacijo ženskih duš, postalo izvorno mesto pojavov in videza, ki mlade ženske sili v vulgarno konformnost oblačenja.

Danes so v pomanjševalnicah oblačil praktično vse.

Ni več tiste ene, o kateri se je šušljalo, da nosi tangice in morda (!) že seksa. Pri štirinajstih.

Ne - danes postaja norma bistveno bolj bizarna in - za moje pojme - škodljiva.

Hvala za branje.