“Masa je mama”

Veliko je napak, ki jih počnejo moški obiskovalci fitnesa, ampak ena med njimi kraljuje na poseben način.

Treniranje “za maso”.

Priznajmo vsi - vsak med nami (moški) bi rad bil bolj mišičast in močan.

To imamo v krvi.

Problem nastane, ko si to željo jemljemo preveč k srcu, jo želimo prehitro doseči in povrhu vsega hranimo še nerealna pričakovanja.

Ko se to troje združi, dobimo fenomen, ki je med moško fitnes populacijo relativno pogost.

Veliko število “napihnjenih” posameznikov, ki mislijo, da so pridobili veliko mišic, so pa v osnovi.. debeli.

Naj pojasnim.

Vsak med nami je rojen z določenimi predispozicijami. Kar se telesnosti tiče, so nekateri bolj čokati, drugi bolj suhljati, eni z več “mesa” na skeletu, drugi pa “žilavi” in z močnimi in dolgimi tetivami.

Kot ne more vsakdo lepo peti, tudi ekstremne mišičavosti ne more vsakdo doseči. Pred začetkom treninga si je zaradi tega potrebno postaviti jasne in dosegljive cilje; take, ki bodo upoštevale našo zasnovo in s tem onemogočili pojav nepotrebnih frustracij.

Postopek izgrajevanja “estetske” postave je dolgotrajen proces in kot takega ga je tudi potrebno jemati.

Recimo, da fant vstopi v fitnes s svojim šestnajstim letom. Če bo vztrajen, discipliniran in predan, bo vrhunec svoje telesnosti dosegel proti svojemu tridesetemu letu starosti. Da, pravilno ste prebrali. Za večino ljudi namreč velja, da je potrebno vložiti od 5 do 10 let pametnega treninga, da pridemo do vrhunca naših telesnih sposobnosti.

Če pa v fitnes vstopaš kot odrasla oseba, je zate še vedno možno narediti veliko, le bistveno bolj potrpežljiv in dosleden moraš biti.

Nadalje, kdor želi trenirati “za maso”, najverjetneje ve, da je v to vpletena potrošnja zelo velike količine hrane. Vprašati se je potrebno, koliko je “tista dodatna kila” mišic zares pomembna in kako dolgo bomo lahko vztrajali z vnosom velikih količin hrane v naš sistem.

Nenazadnje je presnova eden zahtevnejših procesov v našem telesu in če slednjo po nepotrebnem obremenjujemo, svojemu siceršnjemu zdravju ne delamo pretirane usluge.

Trajnost v treniranju je koncept, ki ga je vredno imeti v mislih. Ali lahko to, kar počnem, izvajam “večno”? V kolikor je odgovor ne, se mi sploh “splača”? Čemu?

Je sicer res, da je nekaj potrebno početi v življenju in doseganje specifičnega cilja nosi vrednost samo po sebi, pa vselej - ko govorimo o treniranju in hrani, se gibljemo na področju zdravja in slednjega je načeloma potrebno čuvati.

Kaj torej svetujem obiskovalcem fitnesa, ki bi radi bili “mišičasti”?

V prvi vrsti upoštevajte štartno točko, ki vam je bila dana ob začetku treniranja. Ne primerjajte se z drugimi in postavljajte si cilje, ki so smiselni za vas.

Ne pričakujte in ne zasledujte hitrih rezultatov. Vzemite si čas in se osredotočite na dejstvo, da je treniranje način življenja. Vsak trening je cilj in izziv sam po sebi, nagrada se nahaja že v izboljšanju počutja in doseganje dnevnih obveznosti, videz bo sledil.

Nadalje - najprej počistite odvečno maščobo, ki jo nosite na sebi, in šele na to razmišljajte v smeri dodajanja mase. Tukaj se boste morali spogledovati z lakoto, ureditvijo prehrane in morda tudi kuho. Vsi resni dosežki na ravni telesa so nujno povezani z optimizacijo prehrane.

Ne glede na to, koliko mišične mase imaš, boš vselej zgledal bolje, če si bolj izklesan in z manj maščobe. Pa še bolj zdrav boš.

Ne pretiravajte s treningi in posvetite dovolj časa počitku. Mišice rastejo, ko nismo v telovadnici. Treningi naj bodo (primerno) intenzivni, počitek pa dovolj dolg in kvaliteten.

Vase vnašajte kvalitetno in čisto hrano, poudarek naj bo na kvalitetnih živalskih virih in sveži zelenjavi ter sadju, ki ga ugodno presnavljate. Gorivo za trening naj bo primarno tako, ki prebavni trakt najmanj obremenjuje: riž, krompir, oves.

Trenirajte redno in dosledno, prehranjujte se kvalitetno in počivajte in uživajte v procesu.

Rezultati izostati ne morejo.

Hvala za branje.

Previous
Previous

Temne plati fitnes industrije

Next
Next

“Ne bodi šupak.”