Je pomemben “sixpack”?

Vidne trebušne mišice, “sixpacki” - simbol modernega fitnesa in slika, ki nam stalno pada v oči.

Zakaj zaboga je ta specifični del telesa tako popularen in ali je res tako zelo pomemben, da moramo v praktično vsaki “fitnes reklami” zreti vanj?

Odgovor je istočasno ja in ne.

Naj obrazložim.

“Sixpack” ni v osnovi čisto nič posebnega; je - preprosto - prema trebušna mišica (lat. rectus abdominis), ki jo ima vsakdo med nami. Obstaja sicer velika razlika od posameznika do posameznika, kako ta mišica zgleda, ampak čisto vsi jo imamo. Pri nekaterih je sicer bolje natrenirana in zato tudi “večja”, pri drugih pač manjša.

Kar je ključnega pomena, je njena vidnost.

Dejansko stanje danes je tako, da ima to specifično mišico vidno relativno malo ljudi.

Zakaj?

Ker je večina predebelih.

Sedaj pa nujen opomnik - moški in ženske si tukaj ne moremo biti enaki in ne sme biti primerjave!

Zakaj?

Vidnost “sixpacka” je pogojena z deležem telesne maščobe, ki jo posameznikovo telo ima.

Čez palec rečeno - moškim koristi, če imajo odstotek telesne maščobe relativno nizek (“zdrav” odstotek se giblje za večino moških med 9 in 12 odstotkov), ženskam pa prenizke cifre lahko dobesedno škodujejo.

Zanimivo je, kako te številke v obratni povezanosti delujejo na telesa moških in žensk. “Zdravo” nizek odstotek telesne maščobe bo moškost le povečal (ugodnejša prisotnost testosterona, potenca, plodnost, manja verjetnost pojava kardiovaskularnih bolezni, depresivnosti, itn.), premalo telesne maščobe pri ženski pa resno ogrozilo njen hormonski sistem (stabilnost ciklusa, plodnost, psihološke težave,itn.).

Princip v ozadju - spola morata imeti primerno količino telesne maščobe; moški manj, ženske več. Oboji pa ravno prav in ne preveč ali premalo.

Nadalje; ženska trebušna votlina, v razliko moški, ne sme delovati po principu ustvarjanja presežne napetosti. Izdatno treniranje in razvijanje “sixpacka” pri ženskah je tvegano početje. Ženski trebuh je namreč evolucijsko in biološko gledano mesto, kjer nastaja zarodek, majhen človek. Zaradi tega mora biti sposobno širjenja in fleksibilnosti. Omogočiti mora dojenčku, da se razvija in raste. Napeto mišičevje je v tem oziru velika in nepotrebna omejitev.

Še en dokaz, da moderna fitnes industrija s promocijo slik, na katerih so ženske z izklesanimi trebuhi, nima pet čistih pojmov, kaj počne. V glave mladih (in tudi sicer) žensk inštalira “ideale”, ki gredo direktno nasproti temu, čemer je žensko telo v osnovi namenjeno - ustvarjanju življenja. (Na soroden način je tudi mišična masa zgornjega dela telesa pri moških izrazitejša, pri ženskah pa manj; izdatna uporaba rok in manipulacija predmetov namreč zahteva večji pritisk in stabilizacijo v trebušni votlini; poskusite kamen vreči zares daleč s sproščenim trebuhom).

Če stopimo korak stran od biologije in se ozremo proti psihologiji, dobimo tudi zanimiv vpogled, ki ga dodobra pozna vsakdo (in tukaj govorim predvsem za moške), ki je prišel ali skušal priti do “sixpacka”.

Za večino velja, da se morajo za to fajn potruditi. Odpovedovati se, biti premišljeni in kljubovati pregrehi, ki jo predstavlja “junk food”, sladkarije in podobna “hrana”, ki to ni.

Da bi lahko povprečen moški ohranjal nizek odstotek telesne maščobe, mora biti močnejši od vsakodnevnih skušnjav, ki mu jih predstavlja zasvojljiva kombinacija sladkega, slanega in mastnega.

Marsikdaj se moraš dejansko boriti proti lastnim impulzom z združenimi močmi razuma in volje. Priložnostno se moraš spogledovati z lakoto, se izpostavljati premišljenim naporom treninga in iskati kompromis med kratkoročno mamljivim in dolgoročno vrednim.

V osnovi se s poskušanjem pridobivanja nizke ravni telesne maščobe približuješ temu, kar v osnovi kot moški si (bi moral biti) - lovec na preži. Vedno vsaj malo lačen, pozoren, agilen in aktiven. Z bistrim umom in poskočnimi nogami.

Obstaja namreč zelo elegantna povezava med hrano, ki te pelje k t temu cilju (imenujmo ga silom prilike “optimalna telesna pripravljenost”) in hrano, ki te vleče v drugo smer.

Prva ti daje zagona, motivacijo in čiste misli. Druga pa zaspanost, napihnjenost in apatično meglico.

Vsekakor pa je stremljenje k nizkem odstotku telesne maščobe vse prej kot izključujoče doseganje specifičnega videza. Če posameznik optimizira hrano, trenira na premišljen način in se na dnevni ravni odloča preudarno in modro, bo njegov videz odseval pravilnost njegovih odločitev.

Videz telesa mora nujno biti posledica pravih odločitev in ne kompulzivna naravnanost.

Hvala za branje.