O štetju kalorij

Naj namenim nekaj besed praksi, ki večini ljudi povzroča preglavice in odpor.

Upravičeno.

Štetje kalorij je praksa, ki se jo običajno uporablja, ko želimo shujšati ali pridobiti na telesni masi.

Ni sicer nujna - s pravilnim izborom živil in nekaj zdrave pameti je oboje možno dosegati tudi brez filigranskega štetja, a praksa pokaže, da to uspe le redkim.

Zakaj?

Ker večina nas v osnovi nima pojma, koliko hrane (kalorij) zaužijemo. Prvič zato, ker se kolektivno prehranjujemo z živili, ki vsebujejo veliko “skritih kalorij” (omake, dodatki, itn.). Ne nazadnje pa tudi iz preprostega razloga, ker imamo - kar se hrane tiče - oči in usta bistveno večja od razuma in preudarnosti.

Tako pač je.

Naš telesni ustroj je bil ustvarjen skozi dolgo zgodovino pomanjkanja in lakote. Kar živimo danes (preobilje kalorij za relativno majhen denar), je zgodovinska novost, na katero se še nismo uspešno prilagodili.

Neuspešno smo se - trebuhi in maščobne obloge.

Zakaj torej šteti kalorije?

Štetje kalorij ima dvojni pomen (vsaj tako razumem jaz, ko svojim vadečim pomagam pri pridobitvi/izgubljanju telesne teže):

1) človeku dovoljuje nadzor nad vnosom kalorij in

2) mu daje občutek in vednost o kalorični vsebnosti različnih živil.

Da bi namreč lahko shujšal/pridobil na teži, moraš uživati manj/več kalorij, kot jih dnevno porabiš. V kolikor ne veš, koliko kalorij (vsaj okvirno, tukaj ni matematične znanosti, namreč) zaužiješ, ne moreš razviti občutka za količino hrane, ki je zate potrebna.

Pogosto se namreč izkaže sledeči fenomen.

Nekdo, ki je debel, ima občutek, da v osnovi poje zelo malo.

In najde se tudi veliko takih, ki so suhljati, in tarnajo, kako veliko pojedo, nič se jih pa ne prime.

V obeh primerih imamo fenomen, ki se mu reče “pojma nimaš, koliko poješ”.

Štetje kalorij takim posameznikom omogoči pridobivanje občutka in nadzora nad hrano. Oboje je namreč pomembno - vedeti, kaj je za nas potrebno, in aktivno udejanjiti moč svoje volje nad tem vedenjem.

Kruta resnica v ozadju je namreč zelo preprosta - kdor ima težave s telesno težo, ima težave z nadzorom svojih lastnih impulzov.

Taki osebi lahko v osnovi ponudiš samo eno - jasno vedenje o tem, kaj je zanj primerno in kaj ne. Oborožen s tem vedenjem se posameznik nato lahko odloči, kaj bo naredil. Upošteval, ali pa ne.

Izogneš se namreč možnosti, pa čeravno je tako majhna, da se oseba vrti v nevednosti, češ “saj itak malo/veliko pojem, pa se redim/se me nič ne prime”.

Vsaka družba in vsak posameznik v njej kuje svojo specifično bitko. Pri nas - tukaj in danes - je pač tako, da se prehranjujemo v neskladju z našimi resničnimi potrebami.

In v ta namen je potrebno oblikovati orodja, ki so lahko vsakemu v pomoč.

Hvala za branje.

Previous
Previous

“Ne bodi šupak.”

Next
Next

Adaptacija