Ironičnost sodobnosti

Kaj imata skupnega debel človek in izklesani fitnes entuziast?

Oba sta produkt luksuza obilja.

Tolmačenje, da sta to dva popolnoma drugačna fenomena človeškega bivanja enostavno ne drži vode.

Ključna razlika med njima je namreč v tem, da ju preganjata dve drugačni potrebi; kjer je enemu hrana in hedonistično razvajanje ventil sprostitve in zmanjševanja stresa, drugemu to predstavlja fizični napor in občutek moči.

Trener sem sedaj že več kot dve desetletji. Sprva sem bil prepričan, da je temeljna razlika med tistimi, ki vneto treniramo in tistimi, ki tega ne počno, vprašanje discipline in predanosti “zdravju”.

Z nekaj samorefleksije in predvsem veliko opazovanja prihajam do zaključka, da to ne drži povsem.

Preprosto gre za to, da nas motivirajo in osrečujejo drugačne stvari. Nekaterim je pomembno, da je rit čvrsta in hrbet krepak, drugim, da je avto, v katerem se vozijo, prestižen in želodec poln raznovrstnih dobrot.

Oboji pa stojijo na istem bregu v golem dejstvu, da smo produkt presežka, ki ga svet načeloma nikoli ni poznal v tej meri.

Eksces v vampu ali mišicah je namreč .. zgolj in le … luksuz in udobje.

Kaj pa zdravje?

Hja, tukaj se zakomplicira. V povprečju bo namreč šel bolje skozi fitnes entuziast, kot pa hedonist. Bolezen in gibalni primanjkljaj namreč nimata predsodkov - ne skrbiš za telo?

Plačal boš ceno.

Se pa tehtnica zdravega ravnovesja lahko tudi v drugo smer zasuka, jasno. Vse več je med trening-entuziasti takih, ki pretiravajo in naskakujejo Sonce. Pretiravati ni pametno v nobeno smer.

Sam nimam rad govorjenja o “zmernosti” in “uravnoteženosti” - menim namreč, da so to megleni pojmi, ki morajo nujno biti dani v kontekst posameznega človeka.

Morda obstaja neodkrito pravilo, ki ponazarja idealno razmerje med odstotkom telesne maščobe in širine bicepsa. Ne vem.

Bomo videli, če ga kdo odkrije.

Do takrat - veliko zdravja vsem!