Kaj delaš?

Zbudil si se, precej brez energije. Kot običajno.

Zvlečeš se iz postelje, nehote rigneš in okusiš neprijetni dah včerajšnje večerje. Prepozno si jedel in povrh vsega še slabo - “ni bilo časa”, namreč.

Pogosto se zalotiš sredi rokovanja s tem stavkom. Ni časa, mudi se mi, jutri bom nadoknadil.

Dnevi tečejo.

Pogledaš na uro, rahlo zamujaš. Spanec ni bil pretirano dober. Ko bi moral počivati, je namreč tvoj želodec kot picopek testo premetaval napol prežvečene atome hamburgerja in švedske solate. Zelenjava je namreč zdrava in ne moreš jesti samo mesa, potisnjenega v kruh.

Hvala bogu, da je pri roki bila še kokakola. Pomaga s prebavo. Predvsem tako, da majhne balončke spremeni v velikega, ki ob znotraj telesni eksploziji podari lažni občutek olajšanja.

Ko nežna pleska nakon šamaranja, huh?

V službo moraš, ali v šolo. Saj ni važno, nekam moraš. Kruli ti v želodcu. Lačen si, najbrž?

Kljub temu, da si nekaj ur nazaj pojedel skorajšnji dvokratnik svoje dnevne porabe, si že lačen. Na nek subtilni način se ti to zdi čudno. Predvsem zato, ker nisi še čisto sprejel dejstva, da ni vsaka hrana nujno hranljiva.

Nekatera telo bolj izčrpa kot nahrani, moš’ mislit?

Ajde brioš in bela kava. Z malo cukra.

Cuker namreč redi. Ampak ti si bistra opica s klobukom in zato uporabljaš kokosov sladkor. Iz Hondurasa.

Narava, jebise, pametnejši sem od tebe.

Nenaden sunek energije te zadane kot lepo zložen časopis vržen ob tla. Zdaj se dobro počutiš in si poln energije. To je to.

Dokler se vsedeš za pisalno mizo, ali katero koli drugo mizo, si že rahlo zaspan. Kako zaboga? Spal sem, jedel sem. Dan se je šele začel.

Luna je kriva. Luna in premajhna količina fatburnerjev, ki si jih včeraj pred večerjo zaužil. Spravljaš se namreč v formo, do poletja. Deseto poletje zapored. Ampak!

Tokrat gre zares!

Karta za fitnes je kupljena, dva meseca nazaj. Samo nove hlače rabiš.

Danes si jih namenjen kupiti. Bojda so znižanja. Al’ neki.

Krik iz želodca (iz glave dio porko!) postaja močnejši in čas kosila se bliža. Nekaj bo treba pojesti.

Na izbiro imaš goveji zrezek s prilogo, ocvrte kalamare in pašto štiri siri.

Cvrtja že ne boš jedel, to ni zdravo. No, razen če gre za krompir poleg burgerja. Stran pa ja ne bomo metali. Ali za krof. Pust je le pust, dio bono!

Zrezek s prilogo odpade - slišal si, da meso ni dobro. Maši žile in ubije kravo. Boga krava in boge žile. Pustimo pri miru kravo, za žile bo pa že poskrbel cuker iz Hondurasa.

Hmm.. paštica. To je to - manjka ti energije in zato rabiš ogljikove hidrate. Da ti okrog pasu leži za tri maratone odvečne energije, ni važno. Ti jo rabiš zdaj.

Okrog pasu naj ostane za fitnes in tekalno stezo, katere se boš oklepal z rokami, dokler čačkaš po telefonu. Na FBju “mora da je neki novi feed”, pa počekiraš, dokler ti je pulz skušal iti čez 104. Prvič v dveh mesecih. Z izjemo trenutkov, ko greš zadihan po stopnicah.

Kdo zaboga danes še nima lifta!? Dio porko, opet!

Paštica v vrečki za smeti, ki se ji sicer reče želodec, and off we go v drugi del delovnika, pouka ali kake druge sodobne maše.

Najraje bi šel spati. A spet? Resno?

Ampak moraš po hlače in v fitnes - celo veselil si se tega!

Škoda iti v fitnes, ko nisi “v pravi energiji”. O tem si namreč poslušal v včerajšnji oddaji “Klepet ob bureku” - vse je potrebno delati izključno in le ko si v pravi energiji. In neposredno po srebanju zeliščnega čaja, ki ga delajo v Qi centru na Tajskem.

Menihi brez las in spodaj brez. Ali zgoraj?

No, saj ni važno.

Šteje energija, občutki in ravnovesje kozmosa, ki ga nosiš v sebi.

Ampak res bi morda moral v fitnes.

To si ocenil že pred časom, ko si nisi videl tiča zaradi trebuha. Ali pa nisi mogla zapeti hlač, ker preozko.

Ampak hej - to je tvoja stvar. O temu ti nihče ne bo sodil; lepi smo, kakršni smo!

Tudi, če nismo.

Pa ne zato, ker bi bili grdi, pač pa zato ker vase mečemo grdo.

Energija pa ne gre v nič, kar vase daš, tako ali drugače, v sebi ali na sebi tudi imaš.

Ampak o tem tipu energije ti “Klepet ob Nutelli” ni govoril. Ker politično nekorektno in ker bi te morda lahko prizadelo.

Ampak hej - čas je za nekaj pojesti. Nekaj lahkega - zelenjavno pico morda. Čez pa kos čokolade, ali kar celo, danes smo namreč bili pridni.

Malo je manjkalo, da bi oznojili guzove in naredili korak na bolje.

Kraljuješ.

Jutri je nov dan. Danes boš bolje spal, na pici je bila namreč čičerika.

Bral si, da je “dobra zate”.