Tvoja ženska

Ženska je prispodoba za življenje. In s tvojo žensko ni nič bistveno drugače.

Nepredvidljivost, nejasnost. Zdi se ti kot odsotnost vsakršne logike ali smisla.

Pač je.

Zdaj taka, nekaj trenutkov za tem pa drugačna.

Lahko si nor nanjo, so pa trenutki, ko je niti pogledati ne moreš. Odbijajoča je lahko, tuja in nerazumljiva.

Od tebe nekaj hoče. Tako kot življenje.

Neznosno je lahko privlačna, mamljiva. Diši. Sposobna je topline, ki pomirja. Mirna luka po dnevu naporne plovbe.

Včasih pa je ona sama nevihta, ki otežuje vsakršno manevriranje.

Tako kot življenje, je tudi tvojo žensko najtežje ljubiti takrat, ko ti ni všeč.

Ko te naravnost odbija.

In prav tako kot življenje, te ravno takrat najbolj potrebuje - tvojo prisotnost. Ne samo fizično. Ne samo čustveno. Celostno.

Da deliš z njo, kar ti je pripravljena dati. Ne zato, da bi doživljal enako ali se potopil v brezno skupaj z njo.

Išče tvojo neomajnost v popolni prisotnosti.

Tako kot življenje.

Zdaj.. lahko jo ignoriraš. Lahko spregledaš možnost, ki ti jo ponuja.

Možnost, da vidiš del sebe.

Tisti del, katerega te je najbrž strah in s katerim si itak ne znaš pomagati.

Ker je zate od nekdaj neuporaben.

Žalost, obup, strah, otožnost, nemoč.

Tega si ne želiš, tega ne rabiš. To ni tvoje.

Otežuje ti premikanje naprej, prodiranje, iskanje, premagovanje.

Vse bom zmogel, samo pusti me pri miru.

Mir mi daj.

Ne dobiš miru, dokler ne boš miren.