Arhetipi moškosti
Danes je veliko govora o moških, moškosti in naši vlogi v družbi. Zdi se celo, da je ta vloga nekoliko pod vprašajem; ni čisto jasno, kaj sploh še pomeni “biti moški” in ali je to sploh še nekaj, čemur se naj mladi fantje zgledujejo kot vrednoti, ženske pa kot tistemu idealu, ki predstavlja njihovo drugo polovico in manjkajoče nasprotje.
Vpričo povedanemu in kot posledica raziskovanja svoje lastne osebnosti in mesta v svetu, sem se lotil kratkega potovanja v mitologijo in psihologijo “moškosti”.
Kaj sploh pomeni “biti moški”? Kaj opredeljuje moškost? Katere so tiste ključne značilnosti, ki delajo moškega Moškega?
Po pomoč bo skočil v svet mitov in arhetipov, ki jih vsi podzavestno poznamo. Bodisi iz knjig, privatnega življenja, sanj ali filmov.
So namreč del naše psihe in se - čeravno v drugačnih podobah in manifestacijah - kažejo čisto vsem med nami.
Katere pa so te podobe, arhetipi?
Razdelitev in seznamov je več. Za namene tega zapisa bom uporabil štiri ključne like, ki so uprizorjeni v maltene vseh filmih, videoigricah in epih: kralj, bojevnik, čarovnik in ljubimec/pesnik.
Omenjena štirica namreč najjasneje ponazarja ključne razlike med različnimi "načini bivanja" moškega in moškosti.
Kralj je figura suverene avtoritete in vodstva. Združuje zrelo moč in modrost, ki pride z izkušnjami. Povezujemo ga lahko s figuro očeta, moža, vodje, gospodarja. Kralj je v svojem delovanju sočuten, a neomajen v borbi za to, kar je pravično. V njegovem delovanju ga vodijo vrednote, ki presegajo njegovo življenje in so edina instanca, pred katero poklekne. V določenem pogledu je kralj arhetip, ki presega "golo" življenje in vidi onstran časa in prostora.
Bojevnik je naslednjih arhetip in ga najpogosteje povezujemo s surovo in prvinsko silo in nasiljem. Zaznamujejo ga borbenost, požrtvovalnost, osredotočenost, borbenost in pogum. Je tisti del vsakega moškega, ki hrepeni po izzivih in preizkušnjah, po adrenalinu in nevarnosti. Je duh, ki je Tristana vodil za medvedom v holivudskem klasiku Jesenska pripoved.
Čarovnik je simbol premetenosti in znanja, ki prehaja v modrost. Je arhetip, ki pomaga pri povezovanju zunanjega in notranjega sveta - most med razumom in čustvi, med umom in dušo. Pogosto ga srečamo v vlogi svetovalca, pomočnika. Sposoben je razumevanja kompleksnih resnic z izdatno mero objektivnosti in jih spreminjati v uporabna orodja. Je večni iskalec in raziskovalec.
Pesnik oziroma ljubimec je poosebitev strasti in igrivosti obenem. Je tisti, ki zna manipulirati in manipulira, če želi. Njegov adut so čustva in občutki, s katerimi razpolaga kot orodjar z orodji. Lahko je romantičen in zapeljiv, istočasno pa smrtonosno hinavski. Je spremenljiv in težko ga je jasno definirati. Pregovorni potujoči pesnik in lovec ženskih src, kot Johnny Depp v filmu Čokolada.
Omenjeni arhetipi obsegajo celostno področje moškega delovanja in življenja. So sestavni del vsakega moškega in ravno zaradi tega jih čisto vsi inherentno prepoznamo in cenimo.
Vselej pa je prisotna "zmota", da so to štirje (ali več) povsem drugačni načini delovanja in da si vsakdo tekom svojega življenje izbere enega, ki ga nato uteleša in udejanja.
Za to obstajata vsaj dva razloga.
V prvi vrsti ljudje pojme najlažje razumemo v njihovi izoliranosti in nič bistveno drugače ni pri razumevanju ljudi, ki nas obkrožajo in ne nazadnje tudi nas samih. Kralj je kralj in bojevnik je bojevnik. Vsak igra svojo igro, uporablja sposobnosti, ki ga odlikujejo in živi svoj lik. Tudi ljudem, ki nas obkrožajo običajno (podzavestno) nadevamo vloge, ki jih igrajo v naših življenjih in se nanje odzivamo na specifične načine.
Ko pride do nas samih, zgodba ni bistveno drugačna. Skozi odraščanje se postopoma oblikujemo v "formirane osebnosti" in prevzemamo načine delovanja in odzivanja, ki postanejo del notranje skripte. Avtomatiziramo se.
In tukaj pridemo do drugega razloga, zakaj arhetipe (in vse, kar iz njih sledi) razumemo ločeno in z ostro distinkcijo.
Moški običajno (najraje) počnemo tisto, v čemer smo dobrii.
S tem ni v osnovi nič narobe in to se od nas nenazadnje tudi pričakuje. Svet moških namreč v prvi vrsti zaznamuje igra kompetentnosti in tekmovalnosti. Iz tega preprostega razloga je jasno, da se vsak moški najbolje znajde na tistem področju, kjer doživlja relativno prednost in sposobnost.
Je pa to omejujoč in tvegan način za jadranje skozi življenje.
Kaj mislim s tem?
Različne življenjske situacije zahtevajo drugačne pristope.
Na podoben način kot se s kladivom ne bomo lotili sekanja drevesa, se tudi z utelešanjem enega od arhetipov (načinov moškega delovanja) ne bomo bili sposobni uspešno soočiti z vsem, kar nam bo življenje pripeljalo naproti.
Nekaj preprostih in povsem vsakdanjih situacij:
a) nadrejeni v službi prestopa meje spoštljivega obnašanja
b) otrok negoduje nad izbiro živil za kosilo
c) v zakotni ulici te napade neznanec
d) tvoja ženska doživlja silovit čustven izbruh
e) zaradi finančnih zapletov moraš najti nov vir dohodka
Čisto vsaka od navedenih situacij se dnevno dogaja neštetim moškim širom sveta. Nekateri bodo v življenju izkusili vse od naštetega, nekateri le del - a poanta ostaja enaka:
Specifičnost situacije terja specifičen odziv.
Ključnega pomena je spoznanje, da je vsak moški sposoben priklicati na dan prvine vsakega od omenjenih arhetipov. Ni pa to enostavna ali samoumevna naloga.
Terja namreč postopno spoznavanje samega sebe, svojih prednosti, slabosti, nerazrešenih težav in z njimi priložnosti za napredek.
V ozadju vsega do sedaj napisanega je - tako mislim - preplet nekaj ključnih karakteristik oziroma značilnosti, ki v celoti zaobsegajo področje moškega delovanja in življenja.
Slednje so (v naključnem vrstnem redu):
vztrajnost
pogum
odločnost
požrtvovalnost
iskrenost
radovednost in učljivost
odgovornost
nadzorovana čustvenost
neodvisnost
spontanost
humor
moč
in še in še
Jasno - dalo bi se jih našteti še veliko, a v osnovi menim, da lahko naredimo še nekoliko ožji seznam, s katerim lahko vsaj začasno pokrijemo nakazano celoto.
Življenje moškega lahko razdelimo na naslednja osnovna področja:
telesno in čustveno
umsko oziroma racionalno
duhovno oziroma vrednotno
Ta področja bom v namene tega teksta povezal s tremi ključnimi karakteristikami, in sicer: moč, preudarnost in odgovornost.
Predlagam namreč, da so ravno te značilnosti tiste, ki vsakemu moškemu ponujajo dobro iztočnico za samorazvoj in pregovorno "delo na sebi".
Telesno in čustveno področje // Moč
Sodobni vplivnež (virtualne) "moškosti" (do katerega imam sicer deljeno mnenje) Andrew Tate, pogosto izreče stavek, ki je meni zelo smiseln. "Bodi fizično močen, da te drugi ne bodo zajebavali, in bodi psihično močen, da ne boš zajebaval samega sebe."
Redkokatero področje je tako tipično moško, kot pa področje fizikalnosti. Iskreno mislim, da je ključnega pomena za vsakega moškega, da vzgaja svojo telesnost. Tako kot tudi na preostalih področjih, je tudi tukaj praktična aplikacija te maksime nujno individualizirana. Nekateri so pristaši adrenalinskih športov, drugi plezajo, tretji preverjajo svojo fizično sposobnost s premikanjem železja ali borbo. Področje delovanja je v tem oziru relativno nepomembno, pomembne so lekcije, ki ti jih telesnost ponuja. V osnovi so vse povezane z urjenjem moči, bodisi iz zornega kota prenašanje bolečine, testiranja vzdržljivosti ali nekaj temu sorodnega. Telesnost je tesno povezana z izzivom in poskusom preseganja samega sebe.
Čustva. Ha.
Kontroverznost moškega obstoja - smo moški čustveni? So čustva za nas pomembna? Kaj točno početi s čustvi? Jih kazati? Komu in kdaj?
Da smo moški čustveni in čuteči, je golo biološko dejstvo. Za to ni potrebnih izdatnih dokazov. Bi si pa upal trditi (in nenazadnje to tudi počnem), da moramo do čustev ohranjati določen odnos. Biti moramo sposobni spregledati naša čustva v korist nečemu, kar nas presega. Gre za izredno situacijsko stališče, o katerem bi se dalo veliko razpredati.
Tja od vzorcev vedenja, ki jih prejmemo kot zapuščina družine, v katero smo bili rojeni, pa do posledic življenjskih izkušenj, katerim se hote ali nehote izpostavljamo tekom naših življenj. Čustvovanje namreč ni nekaj fiksnega, pač pa kompleksna mešanica pridobljenih, privzgojenih in naučenih odzivov na življenje.
Menim, da je ena ključnih lekcij vsakega moškega v tem, da postane razumevajoči gospodarji lastnih čustev. Starodobna maksima, da je zatiranje slednjih tisto, kar definira "pravega moškega", je jasno zmotna. Skladno s kolektivnim znanjem, do katerega smo prišli, je mislim da vsem jasno, da je zatiranje česar koli v človeški duši idealen recept za bolezen in bolečino.
Razpoznavanje in aktiven odnos v tvorni smeri se torej kaže kot boljša izbira. Čustva in občutki so nenazadnje minljivi in hitro spremenljivi fenomeni, ki se pogosto tesno oklepajo področja podzavestnega in nezavednega. Kot taki morajo biti (za dobrobit moškega življenja) obravnavani z mero preudarne nezaupljivosti. Na koncu dneva namreč ni toliko pomembno, kaj si čez dan čutil, če si naredil vse, kar si lahko, da si na koncu dneva nekoliko boljši človek.
Umsko oziroma racionalno // Preudarnost
Učenje in raziskovanje. Premišljenost in iskanje najboljših rešitev. Tukaj presežno komentiranje najverjetneje ni potrebno. Vsak dan se neštetokrat odločamo, kaj bomo počeli, kaj bomo naredili.. kam bomo namenili naš čas in našo pozornost.
Kam posvečamo čas in pozornost pa najizraziteje vpliva na to, kakšno življenje ustvarjamo.
Odnos, ki ga gojimo do telesnosti in čustev se pogosto pretaka na področje umskega in z njim povezanim prakticiranjem preudarnosti.
Kaj nas vodi pri oblikovanju naših odločitev?
Kateremu Bogu se klanjamu? Užitkarskemu ali tistemu, ki pridiga dolžnost?
So naše odločitve motivirane iz strani kratkoročnih vzgibov, ali gledamo na naše delovanje iz pozicije dolgoročnih ambicij?
V tem oziru se preudarnost kaže kot orodje, ki nam pomaga pri razločevanju bolj ali manj pomembnih vzgibov in iz njih izhajajočih dejanj.
Duhovno oziroma vrednotno // Odgovornost
Napisal sem že večkrat in napisal bom ponovno - kot pravi veliko ljudi, pametnejših od mene, je ključna poteza udejanjanja svoje moškosti v prevzemanju odgovornosti. Več odgovornosti kot prevzameš, večji potencial razvoja svoje moškosti živiš.
Odgovornost za svoje zdravje.
Odgovornost za dobrobit družine.
Odgovornost do okolja, v katerem živiš.
Odgovornost do besed, ki jih izrekaš in misli, ki jih misliš.
V končni instanci je odgovornost zvestoba vrednotam, za katere živiš in ki presegajo tvoje lastno življenje.
In še nekoliko bolj ekstremno - spoznanje, da si v osnovi nepomemben in zgolj naključen gradnik sveta, v katerega si bil vržen. Na tebi je, da v tej naključnosti najdeš nekaj smiselnega in podariš svetu in okolici ter ljudem okrog sebe tisto nekaj, kar lahko drugim koristi.
Zaenkrat toliko.
Hvala za branje.
